Če se je vaš kuža vidno postaral, so njegovi brki bolj sivi in se je spremenilo tudi njegovo obnašanje, vas vabimo, da preberete spodnjih nekaj 
nasvetov, med katerimi boste morda prepoznali nove lastnosti vašega štirinožnega prijatelja.
Ja, tako kot mi, se tudi kužki postarajo in z leti lahko postanejo malo bolj betežni, a zaradi tega nič manj ljubki, posrečeni in naši. Če ga prav razumemo, mu lahko tudi pravilno pomagamo in naredimo jesen njegovega življenja in prijateljstva z nami prav izjemno posebno.
Pri manjših pasmah govorimo o starejših psih nekje po njihovem desetem letu starosti, pri večjih pasmah pa morda že pri njihovih osmih letih.
Najprej naj opozorim, da se je vedno dobro osebno posvetovati z vašim veterinarjem in psa temeljito pregledati vsaj enkrat do dvakrat letno, da izključimo bolezenska stanja, ki bi lahko botrovala spremembam v obnašanju. Ko bolezenska stanja izključimo, lahko govorimo o kognitivni disfunkciji psov oz. pasji demenci, kar pa v praksi pomeni, da psu pešajo možganske sposobnosti in da lahko vaš kuža:
- Izgublja orientacijo;
Morda na sprehodih, morda v vaši hiši in stanovanju – lahko se vam zazdi kot da izgubljeno tava in se potem nenadoma zave kje je, vas zazna in poskoči od veselja. Morda se vam bo zazdelo, da včasih stremi v zid, čaka pred napačnimi vrati ali pa laja v samo njemu vidno podobo.
- Spremenijo se odnosi z družinskimi člani;
Morda išče osamljena mesta in rabi več časa zase, včasih se mu je zdelo super, da ga nekdo zabava, a po novem mu to ne prija več in lahko nas celo preseneti tudi z agresivnim obnašanjem, kar v preteklosti nikakor ne bi bil njegov način reagiranja, če ga nekdo preplaši na sprehodu ali doma.
- Spremembe v spalnih navadah;
Kar naenkrat lahko večino noči prebedi in prespi cel dan. Ta znak je eden od očitnejšh, da gre za kognitivno disfunkcijo.
- Lulati in kakati v hiši;
Eden izmed očitnejših znakov, da psu začenja pešati možganska funkcija, je ta, da prej zelo čist kuža kar naenkrat postane nekdo, ki se podela v hiši ali ker teh funkcij ne zmore več kontrolirati ali pa ne zna več pokazati, da želi ven. Pomembno je, da najprej izključimo bolezenske vzroke za takšno početje.
- Spremembe v aktivnosti;
Nekdaj zelo aktiven in radoveden pes postane bolj počasen, lovljenje žogice in raziskovanje okolice ga ne mikata več in tudi na sprehodu se hitro obrne nazaj proti domu. Opazimo lahko tudi, da so rahlo nemirni oz. da ponavljajo določene gibe.
Kaj lahko storimo?
Kot že omenjeno zgoraj, je bistvenega pomena, da psa redno pregledujemo in spremljamo njegovo zdravstveno stanje in zdravimo, kar lahko. Žal za pasjo demenco ni zdravila, lahko pa mu pomagamo s podporno terapijo in sicer s pravilno prehrano primerno za starejše pse bogato z antioksidanti in omega 3 maščobnimi kislinami ter da pomagamo kužku ostati čim dlje mentalno aktiven – ali z izbiro obogatitvenih posodic, da se mora malo bolj potruditi za hrano, ali da prilagodimo igro njegovim fizičnim sposobnostim.
Vsekakor pa je bistvenega pomena, da se tudi mi pomirimo z dejstvom, da je naš štirinožni prijatelj starejši gospod in mu dovolimo biti to kar je in biti aktiven kolikor le zmore.
Žal pa je neizogibno, da se moramo na določeni točki začeti pogovarjati o njegovi kvaliteti živjenja. Prepričana sem, da ga vsak izmed nas želi imeti ob sebi za vedno, a moramo biti pazljivi, da ne trpi.
V kolikor imate kakršno koli vprašanje glede zgoraj omenjene teme, vas veterinarki v naši ambulanti vabiva na pogovor, pregled in svetovanje kako naprej.
Leave a Reply